Nenačrtovano prosto leto - poraz ali zmaga?!

Na fakulteti nas planiranje kdaj lahko pusti na cedilu. Tudi najboljšim, večnim odličnjakom, se pač zgodi. Vendar kaj to pomeni za samega študenta? Je to poraz ali zmaga? Padec ali priložnost za osebno rast? Za večino vestnih študentov je nezmožnost napredovanja v višji letnik, hud udarec. Toliko bolj, če se to zgodi neplanirano, kot splet nesrečnih okoliščin. Vendar ali je res vse tako črno?

Ko ti zmanjka tisti ubogi kredit, ki ti prepreči vstop v višji letnik, se počutiš naravnost grozno. Ali pa, ko se kriterij za vpis na drugo stopnjo nenormalno zviša...Ker takšnega worst-case scenarija seveda ne pričakuješ, ne izdelaš rezervnega načrta. Na primer, ne vpišeš absolventa, ker želiš študirati, potem pa zadnji dan septembra izveš, da nisi sprejet na želeno smer - ŠOK! Z diplomo v roki seveda ne smeš izboljševati izpitov. Šah-mat pozicija. Le čakaš lahko na to kaj bo prinesel naslednji dan, naslednje leto…

Vsi načrti gredo v nič, vsa motivacija izgine, vse sošolce, s katerimi si se končno zbližal, boš prisiljen zamenjati za novo, mlajšo generacijo. Najhuje pa je, da se v tistem trenutku počutiš kot največja zguba. Naenkrat se ti življenje obrne na glavo. Postavi se ti milijon vprašanj, na katera si ne znaš odgovoriti. Kaj bo na to rekla moja družina? Kaj početi eno leto? Kako opravljati študentsko delo brez statusa? Kako pridobiti zdravstveno zavarovanje? Pa je res tako grozno? Ali smo študentje s tem le zaslepljeni… Morda pa je to lahko najboljše leto v našem življenju!

I.            Ne smili se samemu sebi in naredi načrt

Plan je ključ do uspeha. Zapiši kaj želiš doseči. Kakšni so tvoji cilji – ali so realni in kako jih boš meril? Priporočam planer ''Ustvarjam sanjsko leto'', ki je zasnovan tako, da te vodi do cilja. Poleg tega lahko vsak mesec oceniš svoja glavna področja (osebnostna rast, finance, ljubezen, …).

II.            Zdravstveno zavarovanje

Ko izgubiš status študenta, izgubiš tudi zdravstveno zavarovanje, zato si ga čim prej priskrbi. Vlogo in informacije pridobiš na internetu, nadaljnje zadeve pa urejaš na Zavodu za zavarovanje, na Miklošičevi ulici. Na prvi pogled izgleda vloga izjemno zahtevna – v resnici je potrebno napisati le osnovne podatke, vse ostalo pa izpolni zavod.

III.            Status

Obstaja tudi druga opcija in sicer pridobitev statusa dijaka. Posameznik se namreč lahko vpiše na katero izmed srednjih šol ali na izobraževanje odraslih. Ob vpisu je potrebno plačati okoli 300 €. Danes večina šol ne dovoljuje več vpisa zgolj zaradi pridobitve statusa ali pa so vpisna mesta izjemno hitro zapolnjena. Največkrat se je bolje obrniti na šole zunaj Ljubljane, saj je možno, da je vpisnina nižja in da je več prostih mest. Status avtomatično nudi zmožnost dela preko študentskega servisa in zdravstveno zavarovanje. Takšen način sicer ni najbolj pravilen, vendar nas šolski sistem v to sili.

IV.            Zavod za zaposlovanje

Tretja opcija pa je prijava na zavodu za zaposlovanje. Na spletni strani zavoda lahko posameznik dobi kar nekaj koristnih informacij. Ste vedeli, da zavod nudi nekatere brezplačne tečaje in napotke za izboljšanje CV-ja ter motivacijskega pisma? V kolikor posameznik dobi službo preko zavoda (kar je sicer v današnjih časih malo verjetno), lahko s tem pridobi odlične izkušnje in stabilno plačilo.

V.            Priprava na naslednje leto

Pomisli katere kompetence bi ti prišle prav naslednje leto? Razmišljaš o zamenjavi študija? Morda je smiselno pomisliti na izboljševanje mature, saj ima lahko nov študij višjo omejitev. Glede na to se odloči kaj točno želiš izboljšati. Če je to španščina, se vpiši v nadaljevalni tečaj na jezikovni šoli. Morda pa veš, da bi bilo dobro izboljšati nekatere izpite – čeprav nisi redni študent fakultete, jih še vedno lahko izboljšuješ, le da moraš izpite plačati.

Zelo priporočam opravljanje izpitov vnaprej. Takšen pristop se razlikuje od fakultete do fakultete. Z večino razumevajočih in prijaznih profesorjev, se da dogovoriti, da posameznik, ki uradno ni redni študent letnika, vseeno obiskuje predavanja in celo opravlja vse obveznosti (poročila, seminarji, vaje, izpit). Razlika je le v tem, da profesor te ocene ne more vpisati v študentski informacijski sistem in da le-ta temelji na zaupanju med študentom in profesorjem. Sama imam same pozitivne izkušnje. Res pa je, da je velika odgovornost na študentu. Prijava na izpit poteka preko dogovora s profesorjem (elektronska pošta ali govorilne ure). Naslednje leto pa mora študent sam poskrbeti, da se na isti izpit prijavi, hkrati pa obvesti profesorja, da je prijava zgolj formalne narave. Sporočiti mu mora tudi oceno (ki jo ima profesor po sreči nekje zabeleženo), da mu jo lahko profesor vpiše v sistem. Zna se zgoditi, da kaj ne gre po načrtih. Na naši fakulteti je leto po mojem opravljanju nekega izpita, prišlo do ukinitve tega predmeta, jaz pa sem oceno pridobila, ko je bil predmet še veljaven. K sreči so mi oceno vseeno upoštevali, se je pa vseeno vredno zavedati, da je bila to zgolj profesorjeva dobra volja. Pri takšnem opravljanju izpitov, priporočam izbor lažjih, manj zahtevnih predmetov, saj tako lahko damo prednost tistim, ki jih moramo obvezno opraviti. Vseeno pa je takšen način izjemen, saj omogoča napredovanje, viša motivacijo in vzdržuje stike s sošolci.

VI.            Usposabljanja

Katera usposabljanja bi ti v prihodnosti prišla prav? Katere certifikate bi rad priložil k CV-ju? Kaj lahko storiš v tem letu, česar doslej nisi uspel? Jaz sem se odločila za opravljanje izpita za avto – vsekakor najboljša možna odločitev, saj vem, da v prihodnosti ne bi našla časa za to obupno nabiranje ur. Lotila sem se tudi drugih usposabljanj, npr. opravila sem trening trenerjev in sem tako uradno postala trenerka mehkih veščin. Vpisala sem sem na NLP izobraževanje, ki mi je ponudilo veliko novih vprašanj in odgovorov. Opravila sem tudi izobraževanje preko Kreativne šole in sicer Adobe illustrator, saj me je od nekdaj zanimalo ustvarjanje logotipov, hkrati pa se povezuje s psihologijo oglaševanja, ki me izjemno zanima. Vse bližnje prijatelje sem naprosila naj mi takoj povedo, ko izvejo za kakšno super izobraževanje in tako sem tekom leta spoznala tudi Coursero  - spletno izobraževanje, podprto s certifikati. Veliko sem se naučila preko Youtuba, ki je prava zakladnica znanj. Naučila sem se kako uporabljati programe za filmsko produkcijo ter programe za pisanje scenarijev. Odkrila sem, da me zanimajo področja za katera prej sploh nisem slišala.

VII.            Praksa in izkušnje

V čem se razlikuješ od ostalih sošolcev? Zakaj bi delodajalec nekoč izbral prav tebe? ZDAJ poskrbi za to, da boš imel nekaj več kot ostali. Seveda je pomembno, da imaš nekaj dobrih referenc za v CV, vendar naj to ne bo tvoje primarno vodilo. Naberi si izkušnje zase! Delaj tisto, česar ni na tvojem faksu, veš pa, da je ključno za tvoj bodoči poklic. Zanimala me je psihologija oglaševanja, ampak o tem nisem dovolj vedela. Želela sem si izkušenj, zato sem naredila seznam vseh potencialnih firm, ki so se mi zdele primerne. Pisala sem mnogim – prosila sem za prostovoljno prakso in odgovor dobila zgolj od ene agencije. Vendar ravno en odgovor je dovolj za uresničitev želje. Za nekatere kontakte sem prosila celo profesorje na faksu in tako me je vztrajnost pripeljala do odlične prakse na RTV-ju. Praksa je bila zame čudovita izkušnja, dobila sem odlična priporočila za naprej, ter priložnost za nadaljevanje študijske prakse, v petem letniku. Izkušnje pa sem pridobila tudi s prostovoljnim delom. Ukvarjala sem se s izvajanjem psiholoških delavnic in tako bila stalno v stiku s psihologijo – zelo pomembno je, da med prostim letom ne pademo iz študijske forme! Poleg izkušenj pa sem pridobila tudi nova prijateljstva in veze. Tekom praktičnega dela pa tudi spoznaš kaj te zares veseli in s katerim področjem se želiš resnično ukvarjati, zato je nadaljnja usmeritev veliko lažja.

VIII.            Dodatna izobraževanja

Na začetku zelo priporočam obisk Študentske arene ter sejma Moje delo. Tam dobiš vse pomembne informacije o izobraževanjih, tečajih, štipendijah, delu, fakulteti ipd. Dobiš mnogo kontaktov in lahko se prijaviš na prejemanje novic, ki so zate pomembne.

Udeležila sem se vsakega brezplačnega izobraževanja na mojem področju. Bila sem redna obiskovalka Tedna možganov, nekaterih seminarjev Društva za marekting, obiskala sem delavnico coachinga, prijavila sem se na obisk firme Pristop…

IX.            Natečaji in tekmovanja

Izkoristi prosto leto za nekaj novega in drugačnega. Prijavi se na tekmovanje ali natečaj. Ne zaradi tega, da pobereš glavno nagrado, ampak zato, da nekaj ustvarjaš. V reviji sem zasledila natečaj za pisanje zgodbe in se prijavila – nisem prišla med prvih pet, pa kaj, še vedno imam zgodbo. Prijavila sem se tudi na tekmovanje Freeshen in oblikovala oglasno kampanjo. Trenutno pišem scenarij za kratek film in se bom potegovala za Grossmanovo nagrado. Prijavila pa sem se tudi na plesno tekmovanje in se uvrstila med prve tri, poleg tega pa ugotovila, da zmorem sestaviti koreografijo v enem tednu.

X.            Prenovi svoj CV in uredi motivacijsko pismo

Obstaja veliko spletnih vodičev kako pisati učinkovit CV. Ni namreč najbolj učinkovito, če le kopiraš in prilepiš vsem delodajalcem enakega. Tudi Europass-a večina delodajalcev ne mara preveč, zato se potrudi in naredi kaj unikatnega.

XI.            Prijetno študentsko delo

Poišči študentsko delo, ki ti ustreza. Ne sili se delati nekaj, kar te onesrečuje. Tvoje prosto leto je in ne dovoli, da ti ga kdorkoli uniči. Bodi potrpežljiv, verjetno bo treba poslati na stotine pisem, preden boš našel ustrezno delo. Vendar pazi, da ne zapadeš v nek cikel iskanja in pošiljanja pisem, potem pa se tu zgodba konča. Poslan CV za seboj potegne odgovornost in če si povabljen na razgovor, se ga na vsak način poskusi udeležiti. Že sam potek razgovora ti bo prinesel koristne izkušnje.  Sama sem ustrezno delo našla šele po nekaj mesecih iskanja, vendar je bilo najboljše študentsko delo doslej. Delo ni pomembno zgolj iz finančnega vidika, temveč da dnevu strukturo, ki je v takšnem obdobju nujno potrebna.

XII.            Sledi sanjam

Pomisli na stvari, ki si jih vedno želel početi. Sama sem se odločila, da bom prosto leto izkoristila za ples in res sem imela čudovito plesno leto. Plesala sem skoraj vsak dan in to me je pripeljalo do novega študentskega dela – plesne asistentke.

V prostem času sem se posvetila tudi kuhanju in ugotovila, da mi sploh ne gre tako slabo od rok! Želela sem se udeležiti tudi šiviljskega tečaja, pa mi je zmanjkalo časa.

Veliko sem ustvarjala, slikala in pisala. Spet sem začela pisati dnevnik, poezijo, celo knjigo. Tudi ideja o lastnem blogu je nastala ravno takrat. Pisanje je zdravilo in služi predvsem za lastno introspekcijo in osebnostno rast. Danes ima moja knjiga okoli 80 strani, začela pa sem pisati že novo. Idej je toliko, da se bojim, da mi bo zmanjkalo strani. Morda mi je nikoli ne bo uspelo izdati, vendar to sploh ni pomembno. Pomembno je kako se jaz počutim ob pisanju. In počutim se svobodno. Pisala pa sem tudi povzetke znanstvenih člankov, saj sem vedela, da mi bo prihodnje leto kakšna dokončana seminarska naloga, gotovo prišla prav. In res mi je

XIII.            Beri

Pomisli katera literatura te zanima. Pojdi v knjižnico in beri knjige, ki so ti blizu. Sama sem šele letos ugotovila kako močno sem zaljubljena v psihologijo. Prebirala sem knjige, za katere na faksu ni časa. Branje takšne literature mi je dalo tudi ideje za magistrsko delo.

XIV.            Potuj

Varčuj in potuj. Vzemi si čas zase. Tekom študija imaš obvezne seminarje in vaje, zato izkoristi prosto leto in pojdi nekam daleč. Pojdi za dlje časa – morda na prostovoljno prakso v Afriko? Ali pa se prijavi za stevardeso in 2x prepotuj svet...

XV.            Back-up plan

Tekom leta izdelaj načrt od A-Ž. V kolikor hočeš študij nadaljevati, ti ne sme ponovno ''spodleteti''. Ne pozabi se prijaviti na izpitni rok in opraviti tistih manjkajočih izpitov. Na takšne izpite se odlično pripravi  - torej bodi prisoten na vseh predavanjih in vajah, ter predelaj vso obvezno literaturo. Če se želiš prepisati na drug študij ali pa nadaljevati študij na drugi stopnji, se pozanimaj o vseh možnostih. Obišči informativne dneve, da izveš katere smeri obstajajo, kakšne so opcije študija v tujini in katera potrdila potrebuješ. Pozanimaj se kdaj je zadnji rok za oddajo prijave na razpis in ne pozabi tudi samega vpisa. Vpiši več fakultet. Pravilo treh opcij velja le znotraj ene fakultete, sicer pa se lahko prijaviš na n-fakultet. Pretiravaj - če imaš namen napisati štiri želje, jih raje napiši pet.

Moje prosto leto je bilo eno izmed boljših let v mojem življenju. Ogromno sem se naučila in zelo osebnostno zrasla. Od takrat naprej tudi neverjetno cenim brezplačno šolanje, ko pa sem se tekom leta borila za vsako možno neformalno izobraževanje. Postala sem še bolj organizirana in vestna – in tu je dokaz, da je vsak ''padec'' priložnost za rast. Skratka, prosto leto je dar, ne pa izguba. Le eno pomanjkljivost ima – prekratko je. Izkoristite ga!