Mini Academy - Družbena omrežja skozi filter influencerja

Dobro se spomnim citata iz filma The Joneses, ki se glasi približno takole: 

''To succeed you can't just sell things. You're here to sell a lifestyle and attitude. If people want you, they will want what you've got.''

Tako dandanes ponuja svoja življenja na pladnju na tisoče influencerjev. Čeprav vemo, da je v ozadju drugačna slika, nas vseeno navdihujejo in po tiho nas zanima kako jim to uspeva? Zakaj je življenje nekoga drugega tako bolj zanimivo, kot moje? V čem je tako drugačen?

Influencerji so zagotovo posamezniki s smislom za estetiko in stil, vendar so prav tako ljudje, ki so pripravljeni v svoj, do potankosti urejen Instagram profil, vložiti veliko časa in truda. Mnogokrat jim laično očitamo, da so to tisti željni pozornosti, slave…, da so ekshibicionistični in površinski. Kakorkoli že...to so strokovnjaki za družbena omrežja, saj poznajo vse trike socialnih medijev. Spoznajo se na online oglaševanje in razumejo psihološki profil svojih sledilcev. So odlični pisci in story teller-ji. V svojih objavah ne prodajajo, temveč pripovedujejo zgodbo, saj se dobro zavedajo, da si takšno pravljico želimo živeti tudi sami.

Po krajši raziskovalni akciji in nekaj obiskih podjetniških delavnic, sem prišla do enačbe, ki jo uporabljajo najpopularnejši Instagramarji. Formula za privlačen profil je sestavljena iz pravil, ki so morda na prvi pogled preprosta, vendar hkrati zelo zahtevna. Če bi bilo prelahko, bi vsem uspelo! Vsi bi potovali po svetu in služili zgolj s tem, ker ''smo''. Vendar ni tako preprosto. Kljub vsemu se je potrebno vprašati, ali je vredno?

Všeč mi je izjava tuje influencerke, ki pravi takole: ''Ne želim osvojiti celega sveta in pri tem izgubiti same sebe''. Včasih se vprašam, zakaj ljudje nekaj objavijo? Kaj želijo sporočiti? Kaj je v ozadju? Subliminalna sporočila objav namreč z našo podzavestjo plešejo ples sedmih tančic (…priznam, tole sem si sposodila od E.L. James). Objavimo nekaj, sporočamo pa nekaj drugega. Naš Instagram profil lahko hitro postne naš lažni jaz. Naše slike lahko odražajo naše neizpolnjene želje, spomine ali pa želje drugih. 

Pritisk družbe in medijev je velik, zato ''dovolj dobre slike'' ne zadostujejo. Slike morajo biti popolne! Skodelica kave, mora biti pravilno osvetljena z ravno prav pene. Sladkorček odstranimo, da slučajno ne pokvari celotne kompozicije. Ozadje zameglimo in ta-da, po nekaj poskusih nam uspe. Vendar takšno življenje je naporno. Takšno življenje ni resnično. 

Mimogrede… v povprečju ''prelistamo'' 100 metrov vsebine socialnih medijev na dan (Korelc, 2018). Zamislite si kakšna je ta številka pri influencerjih in se vprašajte – ali je vredno?

...če je vaš odgovor ''da'' vas v nadaljevanju čaka ''mini social media academy''. Naštela bom nekaj pravil in trikov, katerim sledijo tudi največji guruji družbenih medijev. 

1. KOMUNIKACIJA 

Tudi na družbenih medijih komuniciramo tako verbalno kot neverbalno. Komuniciramo z lastno vsebino in z lastno odzivnostjo. Naše slike, všečki in komentarji vplivajo na odzivnost drugih uporabnikov. 

Zlata pravila učinkovite komunikacije na družbenih medijih: 

• Dober načrt: 

Pred samim začetkom se moramo dobro zavedati s kom želimo komunicirati, kaj želimo povedati in na katerih medijih želimo to deliti (Korelc, 2018). Najpomembnejši je cilj! Kaj želimo z objavo doseči? 

• Poznavanje omrežja in urejanje profila:

Kdo smo, kaj predstavljamo, kje živimo, kakšen je naš moto, link… Vse to uredimo v razdelku ''bio''. Ne pozabimo na hashtag-e! Instagram ponuja tudi funkcijo ''bussiness profile'', ki omogoča, da na profil dodamo svojo spletno stran in poklic/področje, ki ga pokrivamo (npr. dancer). Da je področje biografije urejeno, lahko uporabimo razmike več vrstic ali pa posebne fonte (fonts for Instagram – ne priporočam, ker lahko izpade amatersko). 

Tudi na Facebook-u moramo poskrbeti za dober opis naše zgodbe (v kolikor imamo Facebook page). Časovnica naj bo zapolnjena, da sledilci vidijo deljeno vsebino. Lahko delimo svojo vsebino (npr. iz lastne spletne strani, bloga, Youtube kanala) ali pa relevantno vsebino drugih avtorjev. V slednjem primeru moramo vedno pojasniti zakaj smo vsebino delili ter označiti originalnega avtorja. 

Na LinkedIn-u pa je v razdelek ''summary'' zlasti pomembno izpostaviti izzive, ki jih rešujemo. Pomembno je, da je naš URL naslov urejen (preprost za iskalnik), da imamo specifičen naslov (kakšno delovno mesto zasedamo), profesionalne fotografije in čim več kontaktnih podatkov. Kadar dodajmo nove strokovne prijatelje, pa je smiselno dodati tudi personalizirano sporočilo (Korelc, 2018).

• Ustvarjanje relevantne vsebine:

Ključno je, da na različnih omrežjih objavljamo različno vsebino. Instagram, Facebook in LinkedIn se med seboj bistveno razlikujejo in so namenjeni različnim objavam. Medtem ko so motivacijski citati na Instagram-u še sprejemljivi (čeprav vedno manj!), so na Facebook-u, zlasti pa na LinkedIn-u nedopustni (Korelc, 2018). Medtem ko gre pri Instagram-u v največji meri za lifestyle, gre na Facebook-u mnogo bolj za izobraževanje, informiranje in prodajo. Facebook je družaben in obveščevalen, Instagram je navdihujoč, LinkedIn pa strokoven. Naj bo temu primerna tudi vsebina.

Deljenje provokativnih mnenj na družbenih medijih je lahko tvegano, saj velikokrat izzove gorečo debato. Dobro je, da poleg mnenja navedemo tudi dokaz za naše razmišljanje in tako izpademo bolj kredibilni. 

Na Facebook-u lahko podajajmo novice do katerih nimajo vsi tako hitrega dostopa. Če to ljudem veliko pomeni, ne bodo hoteli zgrešiti naslednje objave in nam bodo zvesto sledili. Zgradimo lahko tudi odnos z nekonkurenčnimi posamezniki (sodelovanje). Zadnje čase Facebook visoko nagradi tiste, ki se poslužujejo story-jev, čeprav se ti niso približali popularnosti story-jev na Instagram-u.

Na LinkedIn-u je pomembno tudi spremljanje konkurence (koga všečka in katere besede uporablja). Poleg tega je LinkedIn primeren za ''content marketing''. Vsaka objava naj ima dodano vrednost! Če obiščemo neko konferenco, lahko objavimo 5 ključnih točk, ki so nas naučile nekaj novega (Korelc, 2018). 

Komunikacija na Instagram-u je specifična. Ne gre za direktno prodajo! Gre za izobraževanje in deljenje znanja. Najbolje je, da v nečem izstopamo, da smo osredotočeni na nek segment vsebine in da smo po tem prepoznavni! Sporočati moramo tisto, kar naše sledilce zanima. Zajeti moramo novosti na tem področju in pripovedovati zgodbo! 

Recept za uspešno zgodbo se glasi nekako takole: Junak zgodbe se zaveda, da ima problem. Na svoji poti sreča guruja, ki mu ponudi nasvet in usmeritev. Na podlagi tega končno pride do odrešitve (Poženel, 2018). Zgodba naj vključuje osebno noto! Ne bojmo se razkrivanja do določene meje. Zaupajmo naše strahove, uspehe, dileme, cilje… Takšne zgodbe vzbudijo čustva in sledilce še bolj pritegnejo k odzivu. 

Zgodbo pa velikokrat povemo, kar s svojo fotografijo. Pomembneje od tega kaj ponujamo, je, da pokažemo sebe! Zasledimo lahko, da se direktorji firm, startup-ov pojavljajo na izletih, z družino in prijatelji. S tem gradijo zaupanje, odnos in se pokažejo v pristni luči. Osebna komunikacija z obrazi je izjemno pomembna! Pokažite se, da ste bili na dogodku! Posel se sklepa z ljudmi, ne z logotipi (Korelc, 2018)!

• Dvosmerna komunikacija:

Poleg vizualne vsebine pa je potrebna tudi odzivnost: všečkanje in komentiranje! Družbena omrežja so dvosmerna komunikacija! Če pričakujemo komentarje in všečke s strani sledilcev, sami pa smo pasivni opazovalci objav, gre za neučinkovito, enosmerno komunikacijo. S sledilci je potrebno graditi odnos in ustvarjati ''social proof''. Vpletajmo se v pogovore, teme, skupine, delimo prihajajoče dogodke in lastna mnenja. Če želite odziv sledilcev, bodite odzivni tudi sami (Korelc, 2018)!

Še nekaj koristnih informacij! Komentarji, ki vsebujejo 5 ali več besed, se uvrščajo višje. Obstaja pa tudi limit komentarjev. Po najnovejših informacijah, naj bi bilo dovoljeno napisati do 250 komentarjev dnevno (uh, precej!). Tudi všečkanje ima svoj limit in sicer veljala naj bi formula: 1,5 x količina uporabnikom, ki jim slediš na dan. Na primer, da začneš slediti 400 osebam dnevno, lahko všečkaš do 600 objav na dan. Vendar to so zgolj približne ocene (Noah, 2018)!

Kako najlažje vplivamo na odzivnost naših sledilcev (Korelc, 2018)? 

- Postavimo vprašanje! Primer: Hofer: …Kakšen smuti pa si običajno pripravite sami? Zaupajte nam v komentarjih.

- Vključimo jih v lasten projekt. Primer: Manca Korelc je sledilce vprašala katera platnica za njeno knjigo se jim zdi najboljša. 

- Objavimo nagradne igre. 

- Delimo dobre ideje. Primer: Iglu šport je podal ''vikend idejo'' pri tem pa uporabil fotografijo svojih sledilcev. 

- Zabavamo. Primer: Gif – ''Ko gredo tvoji prijatelji na pot brez tebe''.

- Smo hitri in odzivni. Primer: Oreo je med prireditvijo Super Bowl odlično izkoristili izpad elektrike. Na svoj profil so namreč objavili sliko z napisom “You can still dunk in the dark”. Z eno samo objavo so pritegnili ravno toliko pozornosti kot oglasi na prireditvi, za katere so podjetja porabila milijone dolarjev (Jelečević, 2017). 

• Testiranje in merjenje:

Analiza lastnega profila nam pove največ o tem kaj spremeniti in izboljšati. Več o tem v nadaljevanju. 

2. ESTETSKA KOMPONENTA 

Instagram je socialno omrežje, ki temelji na fotografijah, zato morajo biti le-te lepe in čim bolj profesionalne. Gre za vizualni kanal, zato je estetska nota izjemno pomembna. Facebook je dandanes bolj namenjen komunikaciji, skupinam in dogodkom, zato slike nimajo tako velikega pomena.

Človeškemu očesu je najbolj prijetna kompozicija v zlatem rezu. Zlati rez je najboljše možno vodilo vseh, ki poskušajo skladno lepoto ujeti v sliki (Plešec, 2003). Pomembno je tudi, da se odločimo za enoten filter. Instagram omogoča mnogotere filtre, vseeno pa mešanica vseh možnih odtenkov ni najbolj privlačna za oči. Odločite se moramo tudi za prevladujočo barvno shemo, ki bo zaznamovala naš profil. Velikokrat zasledimo nežne belo-roza profile, ki so lepi že samo zaradi usklajenih barv. Nemalo je tudi morsko modrih odtenkov, značilnih predvsem za influencerje popotnike. Usklajenost in konsistentnost nam bo vedno privlačna. Ne pozabimo na inovativnost – po čem smo prepoznavni? Nekateri si omislijo bele okvirčke, nekateri na svoje fotografije dorišejo zanimive linije, spet drugi vsako liho objavo namenijo specifični vsebini... S postavitvijo N x 3 se lahko igrate ter jo naredite razgibano in drugačno.

Primeri: 

Miss Lendel - dekliško roza

Erik Forsgren - 50 odtenkov modre

 Ula F. - navihani detajli 

My Equa - simpatični okvirčki

Rc Foto Official - sestavljeno 

Personal journal app - igranje s slikami in quote-i 1

 Cerebralmist - igranje s slikami in quote-i 2

 Self Center Tenerife - igranje s slikami in quote-i 3

Opomnik za podjetja: Z ustvarjanjem lastnih fotografij je ogromno dela, zato se je dobro zavedati, da nam velikokrat pride prav ''user-generated content'', torej vsebina, ki jo naredijo naše stranke. Repost-amo lahko torej fotografijo, ki že obstaja (seveda ne od konkurence J), v opisu pa označimo originalni vir, ter dodamo hashtag-e. Na takšen način  prihranimo čas, hkrati pa ustvarjamo skupnost, dialog in odnos.

3. ČASOVNA KOMPONENTA

Pogostost: Pogostost objav je odvisna od socialnega medija. Na Instagram-u vse poteka zelo živahno, zato je smiselno objaviti vsaj 4 objave na teden (po nekaterih podatkih tudi vsak dan). Seveda je potrebno paziti, da ne objavljamo prepogosto (5 slik na dan bi bilo zagotovo pretirano; izjema je več fotografij v eni objavi). Na Facebook-u je nekoliko drugačna dinamika, zato je objav lahko tedensko manj (1x-2x na teden; po nekaterih podatkih 5x na teden). Najmanj pogosto pa naj bi objavljali na LinkedIn-u, saj tam vse teče nekoliko počasneje. Dovolj je recimo ena objava na teden.

Čas objav: Zelo pomembno je, da poznamo svoje sledilce in razumemo potek njihovega dne. Čas objave je namreč odvisen od socialnega omrežja (v nadaljevanju se osredotočam na Instagram in na lifestyle influencerje), od vsebine, ki jo ponujamo, od populacije, ki spremlja naš profil ter od časovnega pasu v katerem bivajo naši sledilci. Na začetku je najbolje narediti manjšo raziskavo, kdaj bi bilo v našem primeru najbolj primerno objaviti. Primer: mlada mamica verjetno ne bo gledala svojega Instagram profila ob 7ih zjutraj, ko svojega malčka oblači za v vrtec in ima poleg tega še kup opravil…

Veliko raziskav na to tematiko je že objavljenih na spletu, zato nam takšna analiza ne vzame toliko časa. Res pa je, da se raziskave med seboj razlikujejo, zlasti evropske in ameriške, saj je razlika tudi v življenjskem stilu. Nedolgo nazaj sem brala ameriške smernice za optimalen čas objav (York, 2018). Razdeljene so bile glede na področja, vendar bom omenila le štiri: 

-          Splošno:

o  Instagram: Najbolj smiselno je objavljati od srede do petka, med 11. in 16. uro. Najboljši dan v tednu je četrtek ob 5ih, 11ih in okoli 15ih. Objave ob nedeljah so najmanj smiselne. 

o  Facebook: Najbolj smiselno je objavljati od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro. Najboljši dan v tednu je četrtek (ali sreda)  med 13. in 14. uro. Najslabše je objavljati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.

-          Zdravstvo:

o Instagram: Najboljši dan v tednu je torek ob 13ih.

o Facebook: najboljši dan v tednu je petek opoldne. Najslabše je objavljati ob sobotah.

-          Izobraževanje:

o Instagram: Najbolj smiselno je objavljati od ponedeljka do petka, med 11. in 16. uro. Najboljši dan v tednu je ponedeljek ob 20ih.

o Facebook: Najboljši dan v tednu je četrtek med 14. in 15. uro. Najslabše je objavljati med vikendom.

-          Potrošniške dobrine:

o Instagram: Najboljši dan v tednu je sobota med  11. in 13. uro, najslabši pa ponedeljek.

o Facebook: Najboljši dnevi za objavo so od srede do petka med 11. in 16. uro. Objave med vikendi so najmanj smiselne.

Kakor sem že omenila, se študije med seboj razlikujejo. Morda je najlažje vodilo to, da je vsebino najbolje objavljati v času kosila ali po koncu službe ter da pomembne vsebine ne objavljamo ob nedeljah. Najboljši način pa je zagotovo analiza lastnega profila. Če imamo svoj Instagram profil nastavljen kot poslovni profil, nam omogoča vpogled v statistiko. Tako lahko hitro ugotovimo kdo so naši sledilci, kje prebivajo in kdaj so naše objave najbolj gledane.

Konsistentnost: Ko določimo pogostost in časovni okvir objav je najpomembnejša konsistentnost. Najbolje, da si planiran čas objave zabeležimo v koledar in se tega striktno držimo, vsak teden znova. Lahko uporabljamo tudi aplikacijo, ki objave planira vnaprej namesto nas (več o tem kasneje). Konsistentnost objav je ena izmed najpomembnejših nasvetov, ki vam ji lahko poda prav vsak uspešen influencer. Pravilo: Bolje je objavljati manj pogosto in konsistentno, kot pa pogosteje in nekonsistentno.

4. HASHTAG-I

Instagram dovoljuje maksimalno 30 hashtag-ov (#), vseeno pa jih vedno lahko dodate še več v komentar spodaj. Priporočljivo je dodati le do 15 smiselnih hashtag-ov. Paziti moramo, da so to tisti, ki jih Instagram ne uvršča med nezaželene, prepovedane ali prepogoste. Za strateško uporabo pravih hashtag-ov so na voljo dodatne aplikacije, ki predlagajo najbolj primerne glede na vašo vsebino, izločijo pa tiste, ki nikakor ne ustrezajo. Več o dodatnih aplikacijah bom napisala v zadnjem poglavju.

Uporaba pravih hashtag-ov je torej prava znanost, vseeno pa lahko tudi sami raziskujemo kateri so primerni za nas. Eden izmed načinov je ta, da preprosto pogledamo katere hashtag-e uporabljajo drugi uporabniki (z več sledilci in všečki). Primerjamo več takšnih med seboj, izberemo skupne, dodamo še nekaj svojih in rezultat bo kmalu opazen.

Branded hashtag je hashtag, ki postane popularen zaradi ideje, ki jo podpira. Gre torej za hashtag, ki si ga izmislimo sami. Pomembno je, da vemo kaj je cilj in kdo so naši želeni sledilci. Najpogosteje je cilj, da bo takšen hashtag uporabljala vedno večja skupina ljudi. Takšen hashtag je smiselno ustvariti za nov produkt, promocijo ali dogodek, saj ljudi med seboj povezuje, hkrati pa asociira na točno določen produkt ali storitev. Pri takšnem hashtag-u moramo paziti, da že ne obstaja in da skupina besed skupaj ne tvori nove, sporne besedne zveze.

Popularni hashtag-i so tisti, ki so na Instagram-u zelo priljubljeni. Zagotovo ste že opazili #tbt (throw back Thursady), #fbf (flash back Friday), #instamood, #instagood, #picoftheday, #instafood, #nofilter in podobne. Tudi te lahko uporabimo v svojih objavah, vendar moramo paziti, da so skladni z našo vsebino. Popularnost hashtag-ov se s časom spreminja, zato je najbolje raziskati kateri so za določeno stroko, v določenem času na vrhu lestvice.

Skriti hashtag-i so tisti, ki na prvi pogled niso vidni. Preprosta varianta je ta, da hashtag-e dodamo pod glavno vsebino in sicer tako, da jih ločimo s tremi pikicami. Lahko jih dodamo tudi v komentar spodaj, pod objavo.

Dodajanje hashtag-ov je ponovno odvisno od socialnega omrežja. Instagram je lahko z njimi preplavljen, medtem ko je za Facebook bolje, da se jim izognemo. LinkedIn je profesionalno omrežje, hashtag-i pa so igrivi,  zato večje število le-teh ni zaželeno.

5. OZNAČEVANJE

Na Instagram-u imamo zelo uporabno opcijo in sicer označevanje drugih profilov znotraj našega. Ko nekoga označimo na naši objavi, takoj postanemo del njegovega profila. Instagram ima namreč možnost treh pogledov: prvi je naš ''feed'', kjer imamo pregled fotografij v treh kolonah, ki smo jih objavili sami. Drugi je podoben, le da so fotografije objavljene posamično. Tretji pa je tisti, namenjen označenim fotografijam, torej tistim, kjer so nas označili drugi uporabniki. To funkcijo vedno uporabljajo influencerji, saj s tem označijo produkt, ki ga nosijo. Kadar je označevanje smiselno, obstaja velika možnost ''regram-anja''. To pomeni, da nas oseba, ki smo jo označili, želi objaviti na lastnem profilu, saj promoviramo nek njen izdelek. Označujemo lahko torej ob zelo različnih priložnostih, na primer kadar se povezujemo z enako mislečimi (iz neke konference), kadar uporabljamo določen produkt, znamko, kadar razglašamo zmagovalce nagradne igre, kadar nas je kdo pohvalil za dobro opravljeno delo, kadar sami objavimo vsebino nekoga drugega, kadar odgovarjamo na vprašanja določenih oseb… Obstajajo pa tudi pravila, kdaj označevanje ni zaželeno. Izogibajte se označevanju uporabnikov na vseh svojih motivacijskih objavah, če to ni zares smiselno. Prav tako se izogibajte označevanju vedno istih uporabnikov. Vredno si je zapomniti, da označevanje uporabnikov ne bo prepričalo v večji obisk našega profila – če nam ne sledijo, obstaja razlog za to. Glavno vodilo influencerjev je preprosto: povečati odzivnost s strani ciljne populacije. 

6. OMENJANJE 

Omenjanje je podobno označevanju, le da tega ne naredimo znotraj fotografije, temveč že v samem opisu. Osebo omenimo z @ in izberemo ime. Po navadi je večja verjetnost, da nas uporabnik opazi, če ga označimo znotraj slike, zato ta funkcija ni tako pogosto uporabljena.

7. LOKACIJA

Vpis naše lokacije poveča možnost, da nas uporabniki opazijo, saj Instagram omogoča iskanje glede na nahajanje. Influencerji pogosto promovirajo turistične destinacije, zato je vpis lokacije ključnega pomena.

8. STORY-JI IN HIGHLIGHT-I

Dodelanost fotografij in videov ni potrebna, saj je dovoljena večja igrivost. Pomembno je sporočilo, življenjski stil, ''ujet trenutek'', pristnost. Story-ji imajo podobno vrednost kot razprodaje – če ga ne pogledaš v roku 24 ur, bo video za vedno izginil! Občutek minljivosti povzroča pritisk. Instagram omogoča vedno večjo interaktivnost story-jev, kjer lahko sledilci postavljajo vprašanja, glasujejo, kupujejo…

Lastne story-je lahko shranimo v highlight-e in tako omogočimo pregled nad zanimivimi odseki našega življenja, ujetih v kamero. Ta video album omogoča, da različne dogodke razvrstimo pod različne naslove. Lahko jim določimo tudi vrstni red in naslovno fotografijo (največkrat logotip, ki predstavlja vsebino).

9. PRIDOBIVANJE SLEDILCEV 

Potrebno se je zavedati, da število sledilcev pogosto ni ključnega pomena. Pomembno je, da nam naši sledilci sledijo zaradi lastnega zanimanja. Tu bi lahko povezala s psihologijo in sicer s pojmom motivacije. Kadar nam uporabniki sledijo zaradi notranje motivacije, pomeni, da jih naša vsebina, zgodba in sporočilo resnično zanimajo. Takšni sledilci so zvesti in odzivni. V nasprotnem primeru pa imamo tudi uporabnike, ki sledijo zaradi zunanje motivacije, torej zaradi nekega zunanjega interesa (npr. nagradne igre). Prvo skupino sledilcev lahko pridobimo, če sledimo resničnim ljudem, relevantnim za naš profil. V takšnih primerih gre za organsko rast profila, kjer se sledilci kopičijo samostojno, iz lastnega interesa.

Obstajajo pa tudi drugačni načini za kopičenje sledilcev, ki so lahko do neke mere tvegani in neuporabni, velikokrat pa se lahko izkažejo za učinkovite. Sledilce lahko pridobivamo tako, da tudi sami sledimo mnogim uporabnikom. Najlažji način se imenuje ''kraja sledilcev'' (to ime sem si pravkar izmislila). Torej, poiščemo profile podobne našim (glede na vsebino), pregledamo njihove sledilce in ''jim jih ukrademo'' (beri: jim začnemo slediti tudi sami). Ko nam začnejo slediti nazaj, jih lahko postopoma izbrišemo in sledimo le tistim, ki nas resnično zanimajo. Časovno zamudno, nesmiselno, vendar smiselno. Sledilce lahko pridobimo tudi z nagradnimi igrami (give away-s), kjer je pogoj, da všečkajo to in ono, v zameno pa ponudimo neko malenkost (pred tem je vredno prebrati Instagram pravila!). Ena izmed možnosti je tudi sodelovanje in povezovanje z nekonkurenčnimi posamezniki (mi objavimo njih, oni nas = win win situacija).

Umetno nabiranje sledilcev je torej tisto, ki nas pripelje do druge skupine sledilcev. V nadaljevanju bom naštela še nekaj nezaželenih načinov. Na Facebook-u se velikokrat pojavljajo smešnice, kot na primer ''Oseba na K te mora povabiti na kavo''. Če bi bila to objava za kavarno, bi bila smiselna, v nasprotnem primeru, objava nima nikakršne povezave s produktom ali storitvijo, zato jo strogo odsvetujem. Takšni sledilci nas hitro zapustijo, saj niso naša ciljna populacija in nam kljub številčnosti v resnici ne koristijo. Obstajajo tudi plačljive možnosti, uporabniki in hashtag-i (#follow4follow) za višanje sledilcev, vendar nič od tega ni najbolj smiselno. Kot v realnem življenju, kjer je kvalitetna socialna mreža veliko pomembnejša od števila prijateljev, tudi tu velja pravilo: kvaliteta pred kvantiteto!

Limit: Pozor! Nihče ne ve točnega števila zaporedno dodanih/izbrisanih uporabnikov, ki jih Instagram dovoljuje. Ne obstaja univerzalno pravilo, saj pri tem igra vlogo več faktorjev: starost profila, število sledilcev, splošna vpletenost (komentarji, všečki), aktivnost profila… Profili starejši od treh mesecev, lahko sledijo več posameznikom kot popolnoma novi profili. Profili z več sledilci lahko sledijo več posameznikom kot profili z manj sledilci. Aktivni profili, z več komentarji in všečki (večji ''engagement''), prav tako. Podatki iz leta 2018 (Noah, 2018) kažejo na to, da lahko z novim profilom prvi dan sledimo od 50 - 80 novim uporabnikom. Vsak naslednji dan lahko dodamo 10-20 novih uporabnikov, dokler ne dosežemo maksimuma (500 uporabnikov dnevno). Paziti moramo, da sledimo največ 40 osebam na uro. Možne so tudi višje številke, vendar zgornji način omogoča ''varen'' način ogrevanja novega Instagram profila. Kadar presežemo limit, so namreč mogoče kazni kot na primer prepoved uporabe profila, blokiranje sledilcev, izklop določenih funkcij ipd. Podobna zgodba pa je prav tako z brisanjem uporabnikov katerim sledimo. Vprašanje pa je, kdaj jih izbrisati (oz. unfollow-ati)? Najbolje je počakati nekaj dni (vsaj 3), da ima uporabnik čas in nam lahko začne slediti nazaj.

Razmerje med sledilci in sledenimi (follower to following ratio): To razmerje se nanaša na osebe, ki nam sledijo in osebe, katerim sledimo sami. Paziti moramo na vzdrževanje pozitivnega razmerja, kar pomeni, da je sledilcev vedno več, od tistih katerim sledimo. Tako posamezniki dobijo občutek, da je našemu profilu vredno slediti, da objavljamo zanimivo vsebino in da smo aktivni.

10. TIPI INFLUENCERJEV 

Instagram profile vplivnežev sem razvrstila v 4 skupine (zagotovo pa jih je več): a) slavni, b) lepi, c) pravljični in d) koristni. Slavne osebe so influencerji sami po sebi in jim sledimo, ker so pač zanimivi in znani. Lepi influencerji so postali vplivni zaradi svoje lepote oz. ekstravagance. Za svoje fotografije se ne rabijo posebej truditi, saj nam je zanimiva vsaka njihova slika. Primer: Wolfy Cindey. Pravljični so tisti, ki poudarjajo sanjski življenjski stil. Takšne profile krasijo čudovite fotografije pastelnih barv, popolna kompozicija, lepa oblačila, oddaljene tropske destinacije, prelepa družina in puhasti hišni ljubljenček. Takšni posamezniki so v svoj profil vložili ogromno truda. Ti posamezniki niso modeli in manekenke, temveč navadni ljudje, ki živijo sanjsko življenje. Ravno zaradi tega je njihova zgodba toliko bolj privlačna. Ob pogledu na njihov profil se nam oči spočijejo. Ne vemo točno zakaj, vendar vse izgleda skladno in harmonično. Med slednje gotovo spada zelo močan segment mladih mamic (mommy comunity) ter modna industrija. Primer: Miss Lendel. V zadnjo skupino pa spadajo tisti, k ponujajo znanje (izdelke ali storitve zapakirane v tutorial-e in nasvete). Njim sledimo, ker se od njih učimo. Primer: Sarah Angius.

11. MUST HAVE KIT

-          Urejanje fotografij: Aviary, Snapseed, Mirror Image, Frame magic, Pixaloop…

-          Razstavljanje fotografij na več delov: Photo grid

-          Urejanje videov: Splice, Clipper, Video crop, Rotate video…

-          Aplikacije za urejanje slik, logotipov, quote-ov: Canva

-          Objava slik drugih uporabnikov: Repost

-          Izbor najustreznejših hashtag-ov: Ritetag

-          Načrtovanje objav na Instagarm-u: Later, Feedemaster, Preview, UNUM…

-          Upravljanje več družbenih omrežij na enem mestu: Sprout's, Hootsuite…

-          Viri brezplačnih fotografij: Pixabay, Pexels, Unsplash…

-          Iskanje influencerjev s primerno populacijo sledilcev: Influee

Torej, preprostega recepta za razvozlanje Instagram algoritma ni. Biti influencer pomeni imeti full-time job. Za kvalitetno vsebino gre namreč ogromno časa. Na kratko: influencerja naredi znanje, vztrajnost, smisel za estetiko in pogum. 

Vedno pa se lahko učimo iz uspešnih zgodb, katere iz dneva v dan spremljamo tudi sami. Najboljši recept za uspešen Instagram profil so namreč profili, ki navdihujejo tudi tebe. Vprašaj se komu slediš in zakaj…  

LITERATURA: 

Jelečević, M. (2017). Družbena omrežja: 11 razlogov, zakaj so pomembna za tvoje podjetje. Pridobljeno 6.2. 2019, s https://pointout.si/blog/druzbena-omrezja-pomembnost-za-podjetja/. 

Korelc, M. (2018). 5 zlatih pravil uporabe družbenih omrežij. Dnevi podjetništva 2018. Ljubljana: Tehnološki park.

Noah (2018). Instagram limits and strategies update 2019. Pridobljeno 7.1. 2019, s https://www.androidtipster.com/instagram-limits/.

Plešec, J. (2003). Zlati rez. Pridobljeno 7.1. 2019, s https://kvarkadabra.net/2003/03/zlati-rez/.

Poženel, D. B. (2018). Gradnja blagovne znamke - tek na dolge proge. Dnevi podjetništva 2018. Ljubljana: Tehnološki park.

York, A. (2018). Best times to post on social media: 2018 industry research. Pridobljeno 7.1. 2019, s https://sproutsocial.com/insights/best-times-to-post-on-social-media/.